POBUDO GLEDALIŠKI TOLMAČ OMOGOČA NLB
Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač, ki jo NLB omogoča v sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Ljubljana, gluhim omogoča ogled stalnih predstav na odrih največjih slovenskih gledališč, ki so bile do nedavnega na voljo le slišečemu občinstvu. Tolmači in igralci v enem gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in tako gluhim v občinstvu pričarajo edinstveno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo.
POBUDO GLEDALIŠKI TOLMAČ PODPIRA PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
Pobuda gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se zaveda izjemnega pomena integracije gluhih v družbo.
Pobuda Gledališki tolmač je konec leta 2019 dosegla pomemben mejnik za skupnost gluhih in naglušnih. S podpisom zaveze so se ji pridružila vsa večja slovenska gledališča, kar pomeni, da v sezoni 2020/21 na odre slovenskih gledališč prihaja kar dvanajst predstav s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.
KDO SO
GLEDALIŠKI
TOLMAČI
O SLOVENSKEM
ZNAKOVNEM JEZIKU
Slovenski znakovni jezik
je materni jezik gluhih oseb
V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli 1000 gluhih oseb. Pri komunikaciji gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje.
Znakovni jezik nima enake slovnice
kot govorni jezik
Zmotno je mišljenje, da ima znakovni jezik enako slovnico kot govorni jezik na določenem geografskem območju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Zato je pobuda Gledališki tolmač toliko bolj pomembna, saj gledališke igre gluhim ne približuje s podnapisi, ki jih ti pogosto ne razumejo.
Znakovni jezik na poti, da postane eden
od uradnih jezikov v Sloveniji
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je novembra 2018 Državnemu zboru podala pobudo za dopolnitev slovenske ustave, ki bi znakovnemu jeziku zagotovila status uradnega jezika. Vlada je predlog aprila 2019 potrdila, s tem pa bo Slovenija kmalu postala peta država v Evropski uniji, ki bo imela znakovni jezik vpisan v svojo ustavo.