O POBUDI

GLEDALIŠKI TOLMAČ

 

Pobuda Gledališki tolmač želi slovenska gledališča približati gluhim. Omogoča jim ogled stalnih predstav na odrih največjih slovenskih gledališč, ki so bile doslej na voljo le slišečemu občinstvu. Tolmači in igralci v enem gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in tako gluhim v občinstvu pričarajo edinstveno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo. 

 

POBUDO GLEDALIŠKI TOLMAČ PODPIRA PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE

 

Pobuda gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Predsednik države se zaveda izjemnega pomena integracije gluhih v družbo ter podpira prizadevanja Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.

KDO SO
GLEDALIŠKI
TOLMAČI

Nataša Kordiš

Tolmačka predstave Mazohistka

Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.

Natalija Spark

Tolmačka predstav Žogica Marogica in Addamsovi

Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.

Martin Klepec

Tolmač predstave Zabava za Borisa

Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.

Karin Brumen

Tolmačka predstave Realisti

Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.

Lada Lištvanova

Strokovna sodelavka in diplomirana režiserka, ki tolmače pripravlja na tolmačenje na odru

Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.

Matjaž Juhart

Tolmač predstave Addamsovi

Matjaž je odraščal z gluhima staršema, zato se je z znakovnim jezikom srečal že zelo zgodaj. Z njim se danes ukvarja tudi profesionalno, saj je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik, zaposlen na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, habilitiran visokošolski sodelavec Univerze na Primorskem, vodi pa tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik ZDGNS.

VIZIJA POBUDE

 

V prizadevanjih, da gledališki tolmači na odrih slovenskih gledališč dobijo stalno mesto, si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB prizadeva gluhim omogočiti celoleten dostop do tolmačenih predstav.

 

Trenutno si lahko gluhi v slovenskih gledališčih že ogledajo 4 predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik, nove predstave pa se obetajo tudi v novi gledališki sezoni.

Vtisi

»Zame je to dobra izkušnja,
zelo mi je bilo všeč,
nekaj posebnega.«

Frida Planinc (gluha) o predstavi Mazohistka

»Na ta način sem
bila prvič vključena,
izjemno je bilo.«

Petra Šiler (gluha) o predstavi Mazohistka

»Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana
močno stoji za pobudo,
saj je za gluho občinstvo pomembno,
da je tolmač prisoten v gledališču.«

Gorazd Orešnik (gluh), predsednik
Društva gluhih in naglušnih Ljubljana

»To, kar se je danes zgodilo,
se mi je zdelo na en način zares
čarobno in za nas še ena življenjska
in igralska izkušnja več.”

Alenka Tetičkovič, igralka v predstavi Žogica Marogica

»Pobuda Gledališki tolmač se mi zdi izjemna ideja, saj z eno zelo majhno intervencijo omogoča gluhim, da uživajo v kulturi. Zdi se mi edino pravilno, da s pobudo Gledališki tolmač gluhim omogočimo spremljanje predstav.«

Nejc Gazvoda, režiser
predstave Mazohistka

Foto: Darko Herič

»Tolmačiti na odru za gluhe je bila izjemna izkušnja, ker so zelo intenzivna publika, takoj pokažejo svoj odziv.«

Nataša Kordiš, tolmačka predstave Mazohistka

»Zelo so mi bile všeč lutke, vse od babice, žogice, dedka, bobna!«

Ksenija in Sara Podlogar (gluhi) o predstavi Žogica Marogica

»Izkušnja Lutkovnega gledališča ter zgodbe in sporočila, ki jih dajemo, so pomembna za odraščanje vseh otrok, in s to pobudo pridobimo še en del dragocene publike, ki ji prenesemo nekaj tega bogastva, ki ga ustvarjamo tukaj.«

Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana

»Zdaj sem videl predstavo ... Zelo sem bil presenečen. Nisem vedel, da mi je to tako zelo privlačno!«

Gašper Rems (gluh) o predstavi
Zabava za Borisa

»S tolmačem se je ta gledališka predstava popolnoma spremenila. ... Kot knjiga, ki jo berem in popolnoma razumem.«

Jelena Bolšedonova (gluha) o predstavi Zabava za Borisa

»Ko sem z današnjim doživetjem videla in čutila to, kako publika, ki je gluhonema, spremlja predstavo, mislim, da je to za njih ena širitev – lepa in bogata širitev njihovega sveta.«

Darja Reichman, igralka v predstavi
Zabava za Borisa

»Počutila sem se super, odlično, ... ker so končno lahko gluhi doživljali predstavo v obliki tolmača in hkrati tudi igralca.«

Karin Brumen, tolmačka predstave Realisti

O SLOVENSKEM
ZNAKOVNEM JEZIKU

Slovenski znakovni jezik

je materni jezik gluhih oseb

 

V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli 1000 gluhih oseb. Pri komunikaciji gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje.

Znakovni jezik nima enake slovnice

kot govorni jezik

 

Zmotno je mišljenje, da ima znakovni jezik enako slovnico kot govorni jezik na določenem geografskem območju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Zato je pobuda Gledališki tolmač toliko bolj pomembna, saj gledališke igre gluhim ne približuje s podnapisi, ki jih ti pogosto ne razumejo.

Znakovni jezik na poti, da postane eden

od uradnih jezikov v Sloveniji

 

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je novembra 2018 Državnemu zboru podala pobudo za dopolnitev slovenske ustave, ki bi znakovnemu jeziku zagotovila status uradnega jezika. Vlada je predlog aprila 2019 potrdila, s tem pa bo Slovenija kmalu postala peta država v Evropski uniji, ki bo imela znakovni jezik vpisan v svojo ustavo.