O POBUDI

GLEDALIŠKI TOLMAČ

 

Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač, ki jo NLB omogoča v sodelovanju z Društvom gluhih in naglušnih Ljubljana, gluhim omogoča ogled stalnih predstav na odrih največjih slovenskih gledališč, ki so bile do nedavnega na voljo le slišečemu občinstvu. Tolmači in igralci v enem gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in tako gluhim v občinstvu pričarajo edinstveno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo.

POBUDO GLEDALIŠKI TOLMAČ PODPIRA PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE

 

Pobuda gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki se zaveda izjemnega pomena integracije gluhih v družbo.

Pobuda Gledališki tolmač je konec leta 2019 dosegla pomemben mejnik za skupnost gluhih in naglušnih. S podpisom zaveze so se ji pridružila vsa večja slovenska gledališča, kar pomeni, da v letu 2020 na odre slovenskih gledališč prihaja kar dvanajst predstav s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.

KDO SO
GLEDALIŠKI
TOLMAČI

Nataša Kordiš

Tolmačka predstave Mazohistka

Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.

Natalija Spark

Tolmačka predstav Žogica Marogica in Addamsovi

Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.

Martin Klepec

Tolmač predstave Zabava za Borisa

Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.

Karin Brumen

Tolmačka predstave Realisti

Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.

Lada Orešnik

Strokovna sodelavka in diplomirana režiserka, ki tolmače pripravlja na tolmačenje na odru

Lada Orešnik prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.

Matjaž Juhart

Tolmač predstave Addamsovi

Matjaž je odraščal z gluhima staršema, zato se je z znakovnim jezikom srečal že zelo zgodaj. Z njim se danes ukvarja tudi profesionalno, saj je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik, zaposlen na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, habilitiran visokošolski sodelavec Univerze na Primorskem, vodi pa tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik ZDGNS.

VIZIJA POBUDE

 

V prizadevanjih, da gledališki tolmači na odrih slovenskih gledališč dobijo stalno mesto, si Društvo gluhih
in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB prizadeva gluhim omogočiti celoleten dostop do tolmačenih predstav.

 

Trenutno si lahko gluhi v slovenskih gledališčih že ogledajo 4 predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik,
nove predstave pa se obetajo tudi v novi gledališki sezoni.

Vtisi

»Na ta način sem
bila prvič vključena,
izjemno je bilo.«

Petra Šiler (gluha) o predstavi Mazohistka

»Zame je to dobra izkušnja,
zelo mi je bilo všeč,
nekaj posebnega.«

Frida Planinc (gluha) o predstavi Mazohistka

»Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana
močno stoji za pobudo,
saj je za gluho občinstvo pomembno,
da je tolmač prisoten v gledališču.«

Gorazd Orešnik (gluh), predsednik
Društva gluhih in naglušnih Ljubljana

»To, kar se je danes zgodilo,
se mi je zdelo na en način zares
čarobno in za nas še ena življenjska
in igralska izkušnja več.”

Alenka Tetičkovič, igralka v predstavi Žogica Marogica

»Rad bi se zahvalil vsem, ki so pripeljali pobudo Gledališki tolmač vse do podpisa zaveze.«

Borut Pahor, Predsednik Republike Slovenije

»Sprašujeva se, zakaj ni do pobude Gledališki tolmač prišlo že prej. Pobuda se nama zdi super.«

Klemen Janežič in Nina Valič, igralca v predstavi Županova Micka

»Čudovita predstava je bila. Res čudovita. Odlična mimika je bila, odlična vloga, ampak vsebina je bila pa super, ker je bil tolmač zraven.«

Milica Razlag (gluha) o predstavi Županova Micka

»Zelo mi je všeč. Odlično igrajo. Ampak, brez tolmača igre ne bi mogla spremljati.«

Bojana Hren (gluha) o predstavi Županova Micka

»Bilo je zelo lepo, ko sem videla, da so gluhi uživali, saj so večinoma prikrajšani. To je res ena fantastična pobuda ...«

Iva Kranjc Bagola, igralka v predstavi Addamsovi

»Navdušena sem. Da dva tolmača vse, kar igralci govorijo, tolmačita v znakovni jezik , da v sebi spreminjata tudi deset vlog.«

Nina Orešnik (gluha) o predstavi Addamsovi

»Od prvega aplavza med predstavo nama je bilo jasno, da znava zgodbo z odra prenesti v srca gluhih.«

Natalija Spark in Matjaž Juhart, tolmača predstave Addamsovi

»Vesel sem, da tudi gluhi in gluhonemi pridejo pogledati stvar, ki je načeloma in prvotno mišljena za slišeče.«

Uroš Smolej, igralec v predstavi Addamsovi

»Pobuda Gledališki tolmač se mi zdi izjemna ideja, saj z eno zelo majhno intervencijo omogoča gluhim, da uživajo v kulturi. Zdi se mi edino pravilno, da s pobudo Gledališki tolmač gluhim omogočimo spremljanje predstav.«

Nejc Gazvoda, režiser
predstave Mazohistka

Foto: Darko Herič

»Tolmačiti na odru za gluhe je bila izjemna izkušnja, ker so zelo intenzivna publika, takoj pokažejo svoj odziv.«

Nataša Kordiš, tolmačka predstave Mazohistka

»Zelo so mi bile všeč lutke, vse od babice, žogice, dedka, bobna!«

Ksenija in Sara Podlogar (gluhi) o predstavi Žogica Marogica

»Izkušnja Lutkovnega gledališča ter zgodbe in sporočila, ki jih dajemo, so pomembna za odraščanje vseh otrok, in s to pobudo pridobimo še en del dragocene publike, ki ji prenesemo nekaj tega bogastva, ki ga ustvarjamo tukaj.«

Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana

»Zdaj sem videl predstavo ... Zelo sem bil presenečen. Nisem vedel, da mi je to tako zelo privlačno!«

Gašper Rems (gluh) o predstavi
Zabava za Borisa

»S tolmačem se je ta gledališka predstava popolnoma spremenila. ... Kot knjiga, ki jo berem in popolnoma razumem.«

Jelena Bolšedonova (gluha) o predstavi Zabava za Borisa

»Ko sem z današnjim doživetjem videla in čutila to, kako publika, ki je gluhonema, spremlja predstavo, mislim, da je to za njih ena širitev – lepa in bogata širitev njihovega sveta.«

Darja Reichman, igralka v predstavi
Zabava za Borisa

»Počutila sem se super, odlično, ... ker so končno lahko gluhi doživljali predstavo v obliki tolmača in hkrati tudi igralca.«

Karin Brumen, tolmačka predstave Realisti

O SLOVENSKEM
ZNAKOVNEM JEZIKU

Slovenski znakovni jezik

je materni jezik gluhih oseb

 

V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli 1000 gluhih oseb. Pri komunikaciji gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje.

Znakovni jezik nima enake slovnice

kot govorni jezik

 

Zmotno je mišljenje, da ima znakovni jezik enako slovnico kot govorni jezik na določenem geografskem območju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Zato je pobuda Gledališki tolmač toliko bolj pomembna, saj gledališke igre gluhim ne približuje s podnapisi, ki jih ti pogosto ne razumejo.

Znakovni jezik na poti, da postane eden

od uradnih jezikov v Sloveniji

 

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je novembra 2018 Državnemu zboru podala pobudo za dopolnitev slovenske ustave, ki bi znakovnemu jeziku zagotovila status uradnega jezika. Vlada je predlog aprila 2019 potrdila, s tem pa bo Slovenija kmalu postala peta država v Evropski uniji, ki bo imela znakovni jezik vpisan v svojo ustavo.